Industrija čipov v EU

Kaj so čipi in zakaj so pomembni?

Mikročipi (imenovani tudi čipi ali polprevodniki) so drobceni sklopi elektronskih vezij, ustvarjeni na majhnem ploščatem kosu silicija.

Čipi so DNK sodobne tehnologije, saj lahko zajemajo, shranjujejo, obdelujejo in upravljajo podatke, zato so ključni za celo vrsto vsakodnevnih in kritičnih aplikacij.

Vsakdanje življenje

Čipi napajajo naše pametne telefone, prenosne računalnike, igralne konzole, modeme, televizorje in gospodinjske aparate.

Kritične aplikacije

Čipi so ključnega pomena v avtomobilski industriji, letalstvu in zdravstvu, vključno z medicinsko diagnostično opremo.

Ključne infrastrukture

Čipi imajo ključno vlogo na področju energije, obrambe, mobilnosti, podatkov in komunikacijskih sistemov.

Čipi so bistveni tudi za ambicijo EU, da postane vodilna v svetu na področju umetne inteligence, in bodo zagotovili temelje za tehnologije, ki bodo ključne za povečanje konkurenčnosti EU – od aplikacij umetne inteligence in infrastrukture v oblaku do brezpilotnih zrakoplovov, povezanih vozil in industrijske robotike.

Svetovni trg polprevodnikov se hitro razvija. Polprevodniki so bili leta 2025 za nafto in vozili na tretjem mestu med proizvodi, s katerimi se največ trguje.

Do leta 2030 naj bi svetovni trg polprevodnikov dosegel 1,37 bilijona EUR, komponente, povezane z umetno inteligenco, pa naj bi prispevale približno 70 % te rasti.

Potrošnja polprevodnikov v EU je dosegla 41,1 milijarde EUR, kar je 10,5 % svetovnih pošiljk. Vendar pa EU proizvede manj kot 10 % polprevodnikov na svetovni ravni.

Poleg tega ima skoraj 80 % dobaviteljev podjetjem iz EU, ki proizvajajo polprevodnike, sedež zunaj EU.

Trije stebri

Pobuda Čipi za Evropo

Pobuda podpira obsežno krepitev tehnoloških zmogljivosti in inovacij.

Zanesljivost oskrbe in odpornost

Temeljni vidik pobude: privabiti večje naložbe in zagotoviti zanesljivo dobavno verigo za proizvodnjo polprevodnikov.

Sistem spremljanja in odzivanja na krize

Na podlagi tega sistema je mogoče predvideti pomanjkanje in usklajevati odzive med krizami, da se lahko EU hitro odzove na motnje.

Akt EU o čipih je bistven korak k zagotavljanju konkurenčnosti naše regije na svetovnem trgu polprevodnikov, obenem pa zagotavlja tudi tehnološko prihodnost Evrope.

Po oceni Komisije je akt o čipih pomagal mobilizirati več kot 52 milijard EUR javnih in zasebnih naložb ter ustvaril okoli 46 000 neposrednih in posrednih delovnih mest.

Nadaljnja krepitev tehnološke suverenosti EU

Kljub napredku, doseženemu z evropskim aktom o čipih, je EU še vedno odvisna od tretjih držav na ključnih področjih, kot sta napredna proizvodnja čipov in zasnova polprevodnikov. EU je na primer pri najnaprednejših in najsodobnejših čipih, manjših od pet nanometrov – vključno s čipi za umetno inteligenco – skoraj v celoti odvisna od Združenih držav Amerike in Azije.

Komisija je 3. junija 2026 predložila predlog evropskega akta o čipih 2.0. Pobuda, ki temelji na prvotnem aktu o čipih in njegovi tristebrni strukturi ter je del svežnja o evropski tehnološki suverenosti, je namenjena krepitvi položaja EU v svetovni vrednostni verigi polprevodnikov.

Njen cilj je tudi podpreti razvoj najsodobnejših tehnologij, zlasti aplikacij umetne inteligence in tehnologij v oblaku, hkrati pa okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivosti dobavne verige.

Poleg tega se predlog osredotoča na izboljšanje varnosti dobavne verige in zagotavljanje stabilne oskrbe.

Svet in Parlament sta trenutno v procesu oblikovanja svojih stališč o predlogu evropskega akta o čipih 2.0. Ko bosta stališči sprejeti, se bodo začela pogajanja o končni obliki uredbe.

• Evropski akt o čipih 2.0, predlog Komisije

Glej tudi