Eurodac: podatkovna zbirka EU o azilu in migracijah

Kako je bil posodobljen sistem Eurodac

Evropska zbirka daktiloskopskih podatkov (Eurodac), tj. podatkovna zbirka EU o azilu in migracijah, je bila posodobljena v okviru pakta o migracijah in azilu, da bi se podprlo učinkovitejše upravljanje azila in migracij po vsej EU.

Sistem Eurodac od začetka delovanja leta 2003 pomaga državam EU pri identifikaciji prosilcev za azil in določanju pristojnosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito v okviru sistema, ki je bil v preteklosti znan kot dublinski sistem.

Prej so bili v sistemu Eurodac shranjeni predvsem prstni odtisi prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa, registriranih v državah članicah EU. Organi so si z njim pomagali pri identifikaciji posameznikov, ugotavljanju, ali je oseba predhodno zaprosila za azil v drugi državi članici, in določanju pristojnosti za obravnavo prošenj za azil.

V posodobljenem sistemu Eurodac se poleg podatkov o prstnih odtisih zbirajo tudi celovitejši biometrični podatki in podatki o identiteti za različne kategorije migrantov. To omogoča točnejšo identifikacijo, podpira izvajanje pravil o azilu in migracijah, pomaga pri obravnavanju nedovoljenih migracij in nedovoljenih gibanj znotraj EU ter zagotavlja boljše podatke za oblikovanje politik.

Ključne značilnosti posodobljenega Eurodaca

Posodobljeni Eurodac je začel delovati 12. junija 2026. Z njim se uvaja vrsta novih funkcij, namenjenih izboljšanju identifikacije, podpori upravljanja azila in migracij ter pomoči pri obravnavi nedovoljenih gibanj znotraj EU.

Te izboljšave vključujejo zbiranje biometričnih podatkov in podatkov o identiteti, razširjen obseg kategorij ter okrepljene varnostne ukrepe in ureditve shranjevanja podatkov, podpirajo pa jih zanesljivi zaščitni ukrepi za varstvo podatkov.

Določbe v zvezi z upravičenci do začasne zaščite se bodo začele uporabljati 12. junija 2029.

Personalizacija:

registracija posameznih prosilcev za azil namesto prošenj

zbiranje dodatnih biometričnih podatkov, kot so podobe obraza, in osebnih podatkov, kot so ime, datum rojstva, državljanstvo, kopija osebnih dokumentov in datum prošnje

obvezno zbiranje biometričnih podatkov za osebe, stare najmanj šest let

Obseg kategorij:

osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito

osebe, preseljene v okviru nacionalnih programov ali programov EU za preselitev

osebe, ki so bile prijete ob nedovoljenem prehodu zunanje meje EU, ter osebe, ki so bile izkrcane na kopno v akcijah iskanja in reševanja

osebe, za katere je bilo ugotovljeno, da nezakonito prebivajo na ozemlju države članice

upravičenci do začasne zaščite (čeprav bi se njihovi podatki hranili le za čas trajanja tega statusa)

Varnostni elementi:

v nekaterih jasno opredeljenih okoliščinah lahko države članice zabeležijo dejstvo, da bi državljan tretje države lahko pomenil varnostno grožnjo, to varnostno oznako pa bi bilo mogoče odstraniti le po posvetovanju z drugimi državami članicami

dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do podatkov bo poenostavljen

Shranjevanje podatkov:

različna obdobja hrambe za različne kategorije posameznikov

podatki o prosilcih za mednarodno zaščito se bodo hranili deset let

podatki o osebah, sprejetih v okviru programov za preselitev, in osebah, za katere se ugotovi, da nedovoljeno vstopajo ali nezakonito prebivajo v EU, se bodo hranili pet let

Interoperabilnost z drugimi informacijskimi sistemi

Organi po EU si informacije izmenjujejo prek obsežnih informacijskih sistemov za zaščito državljanov, boj proti kriminalu in varne meje.

Poleg podatkovne zbirke Eurodac obstajajo tudi drugi informacijski sistemi, ki pomagajo varovati meje EU:

• schengenski informacijski sistem (SIS)
• vizumski informacijski sistem (VIS)
• sistem vstopa/izstopa (SVI)

Kmalu bosta uvedena še dva obsežna informacijska sistema, in sicer:

• evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN)
• evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)